Uvodna beseda – Marjan Šetinc
Zunanja politika Evropske Unije
Spoštovane ekscelence, dame in gospodje, lepo pozdravljeni na današnji razpravi posvečeni, velikopotezno rečeno, zunanji politiki EU. Toplo pozdravljam današnjega panelista veleposlanika Iva Vajgla, nekdanjega ministra za zunanje zadeve RS, evropskega poslanca, pa še in še, med drugim tudi novinarja in glasnogovornika Budimirja Lončarja ministra za zunanje zadeve Jugoslavije… Kot evropski poslanec je Ivo Vajgl je v desetih letih delovanja v Odboru za zunanje zadeve spremljal ključne poteze EU v mednarodnih odnosih, bil pa tudi zadolžen za spremljanje napredka Severne Makedonije v pogajanjih pri približevanju EU, je subtilen analitik in spremljevalec dogajanj v Evropske unije in njene zunanje politike.
Uvod v razpravo veleposlanik Marjan Šetinc, predsednik SDMO.
Razprave o zunanji politiki EU se ne da pričeti drugače kot z zguljeno ugotovitvijo, da EU nima svoje zunanje politike, temveč da obstaja 27 zunanjih politik, torej toliko kot je članic EU. Toda EU zunanja politika je vendarle več, večina zunanjih potez EU je usklajenih ali odobrenih na Svetu EU, vse bolj pogosto pa tudi obravnavane v Evropskem parlamentu, na Odboru za zunanjo politiko…
Geopolitične razmere, v zadnjih letih, Evropsko unijo potiskajo v vse bolj aktivno vlogo v mednarodnih forumih in nastopanje na mednarodnem polju.
V statusu opazovalke Evropska unija s precejšnjim vplivom sodeluje v množici mednarodnih forumov. Čeprav ni članica teh forumov, v njih aktivno sodeluje, kljub temu, da nima glasovalne pravice. Nekaj primerov: v Združenih narodih, ima status opazovalke od 1974, od 2011, pa tudi povečane pravice sodelovanja (enhanced participation rights), podoben status ima v OVSE, tu ima sedež poleg sedeža predsedujoče članice EU, v imenu EU glasuje v danem trenutku predsedujoča država, za celotno Evropsko unijo…
Evropska unija ima eno najobsežnejših diplomatskih mrež na svetu, diplomatska predstavništva EU promovirajo evropske programe in pri tem sodelujejo z bilateralnimi veleposlaništvi članic EU…
EU vključenost v mednarodne razmere je razvidna skozi programe razvojne pomoči (ACP Sporazum iz Cotonouja) , sporazume o prosti trgovini, sporazum o gospodarskem sodelovanju s Kitajsko, EUFOR (European Force), jederski sporazum z Iranom, sosedska politika, opazovaje napredka kandidatk za članstvo…
V aktivnejšo zunanjepolitično vlogo Evropsko unijo potiskajo dogajanja v Evropi, tu blizu v naši sosedščini, pred pred več kot 20-timi leti vojaški konflikt na Balkanu, sedaj vojna v Ukrajini.
Migrantska politika je prinesla delitve med članicami EU. Vojne in revščina v svetu, predvsem v Afganistanu in Siriji, so spodbudile migrantske tokove, ki zahtevajo precej bolj aktivno politiko EU do teh držav. Zahtevajo pa tudi stalen dialog z državami na jugu in vzhodu, v Severni Afriki, s Turčijo, Belorusijo, Rusijo…
Zunanja politika Evropske unije sta danes tudi Britanija in predvsem S. Irska, gre za izjemno občutljivo stanje, ki ga je povzročil izstop Britanije iz EU…nespametne odločitve lahko ponovno privedejo do prelivanja krvi med unionisti in republikanci.
Evropski parlament je pomemben dejavnik evropske zunanje politike. Člani odbora za zunanjo politiko aktivno sodelujejo v dogajanjih po svetu. Naš današnji gost je opozarjal in aktivno podpiral reševanje vprašanja Zahodne Afrike, Kašmirja, Palestine, Taiwana, Abhazije idr…Odnosi do teh narodov so tudi ujetniki notranjih problemov EU, ta večkrat odloča zelo dvolično, npr. v primeru Katalonije, ob njenih težnjah po samoodločbi se Evropska unija obnaša, kot da je to le stvar Španije…in njene ustave, ki samoodločanje onemogoča, podobno je s Škotsko, Korziko… demokracije nedvomno lahko merimo po tem kako obravnavajo manjšine…Evropska unija ni nikakršna izjema čeprav bi morala predstavljati zgled (za varovanje človekovih pravic)
Razmišljanje o EU in njenih odnosih navzven je izziv, ki je napisan na kožo gostu SDMO, donedavnemu poslancu v Evropskem parlamentu, veleposlaniku Ivu Vajglu.