17. januar 2023
ROJEVANJE SLOVENSKEGA DIPLOMATSKEGA JEZIKA – Janez Nepomuk Primic in njegovi listi (ur. Dr. Janez Šumrada)
Uvod v razpravo o knjigi in njeni vsebini – Marjan Šetinc, predsednik SDMO:
Razprava Slovenskega društva za mednarodne odnose o knjigi, ki je lahko v ponos Sloveniji, še posebej za slovenski diplomaciji in diplomatom ”Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika s podnaslovom Janez Nepomuk Primic in njegovi listi”. To izjemno 400-stransko delo je ustvarjil – jezikoslovec in zgodovinar dr. Janez Šumrada, profesor, v letih 2007-2011 veleposlanik v Franciji. Francija je dr. Šumradi podelila dve visoki priznanji, za njegov prispevek pri razvijanju odnosov med državama in najvišje odlikovanje republike Francije za dosežke na področju znanosti, izobraževanja in kulture ”Vitez reda akademskih palm”. Leta 2021 je dr. Šumrada prejel tudiTrubarjevo priznanje za pomemben prispevek k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Knjiga Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika je izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu, soizdajatelji so še ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Center za evropsko prihodnost. Z dr. Šumrado se je o knjigi in njeni vsebini pogovarjal dr. Andrej Rahten, zgodovinar, profesor na Univerzi v Mariboru, veleposlanik v Avstriji v letih 2013 do 2017. Dr. Rahten je16. decembra 2022 prejel najvišjo slovensko nagrado v zgodovinopisju Klio, za leti 2020 in 2021, za najbolj odmevno in znanstveno poglobljeno znanstveno monografijo z naslovom Po razpadu skupne države in podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita. Knjigo je izdala celjska Mohorjeva družba.
Iz samega naslova ”Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika s podnaslovom Janez Nepomuk Primic in njegovi listi”si sicer, vsaj tisti, 7 za Janeza Nepomuka Primica, ne predstavljamo za kakšne Liste pravzaprav gre. Danes bi morda te liste poimenovali depeše. Ti listi so nastali, ko je Napoleon zasedel papeško državo in je prišlo do dokaj zapletenega odnosa med papežem, Svetim sedežem, tedaj je bil papež Pij VII, ki so ga Francozi odpeljali v konfinacijo, in francoskim cesarskim dvorom. Listi, ki jih je leta 1809 prevedel Janez Nepomuk Primic in jih je obdelal in predstavil dr. Šumrada v pričujoči knjigi, naj bi takratno izobraženstvo in javnost seznanjali z namerami tedanje Francije pod Napoleonom. Katoliško cerkev je močno motila nadvlada ”Petelincev” – kot je Primic poimenoval Galske peteline – zato je vrh cerkve usmerjal/seznanjal tedanje izobraženstvo, ki je bilo po večini poosebljeno v duhovščini, s francoskimi namerami. Zanimivo je, da je bilo tudi tedanje, precej majhno, slovensko izobraženstvo, predvsem duhovščina, zanimivo za cerkev, za cerkveni vrh, da je nekako prišlo do naročila prevoda v slovenski jezik in to delo je bilo poverjeno Janezu Nepomuku Primicu.
Knjiga ne povzema le Listov, knjiga je posvečena tudi tistemu času, ki je bil nenazadnje zelo zanimiv za Slovenstvo. Dr. Šumrada je izjemen poznavalec tega obdobja, še posebej obsežno je obdelal zgodovino Ilirskih provinc, kar je predstavil v kar nekaj publikacijah.