Uvodna beseda veleposlanika Bojana Grobovška v predavanje prof.dr. Mitje Žagarja
Slovenija je v primerjavi s številnimi drugimi državami zapoznela nacija, državo slovenskega naroda smo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi dobili oziroma smo so ji priborili sorazmerno pozno. Zato je pri nas zanimanje za dogodke npr. v Kataloniji dokaj veliko in večje kot marsikje drugod. Dovolim si tudi razmišljati, da je v Sloveniji verjetno več simpatij kot drugod v EU, za tiste Katalonce, ki menijo, da bi morali imeti lastno državo.
Ko gre za narodnostna oziroma nacionalna vprašanja – naš gost nam bo pojasnil razliko med narodom in nacijo, če ta razlika sploh še obstaja – imamo pri nas precej čustveni odnos. To gotovo zadeva mojo generacijo. Še ne pred dolgim časom, je na primer urednik kateregakoli medija okrcal mladega novinarja, ki je zapisal Sistiana namesto Sesljan, in ga ne ravno prijazno spomnil, da je ta kraj blizu Trsta, pač tudi slovenski. Danes, tako se mi zdi, ni več tako. Po medijih se piše in govori o Sistiani in o Monfalconu, pa o Villachu in o Radkesburgu. Pa čeprav so bili vsi ti kraji včasih del slovenskega etničnega ozemlja in imajo tudi slovenska imena. Lani decembra pa so/ smo tisti, ki imajo/imamo, kot kaže, malce zastarela čustva in poglede na slovenstvo, sploh doživeli ledeno-hladen tuš. O Angeliki Mlinar, nadvse zavedni slovenski Korošici, doma iz mitičnega praslovenskega Korotana, ki je kandidirala za ministrico v slovenski vladi, so neredki pri nas kritično govorili in pisali kot da je tujka, ki ji slovenščina ni materni jezik in kot da bi bila včeraj prišla v Slovenijo iz Zimbabveja, severne Finske ali Šrilanke. No, pa je, hvala bogu, le postala slovenska ministrica.
Vendar nazaj k EU in k pravici do samoodločbe narodov ter k nekaterim hipotetičnim vprašanjem, ki se tozadevno pojavljajo.
Je morda danes trend k fragmentaciji znotraj EU ? Se bo ta trend nadaljeval ? Bomo nekoč imeli samostojno Katalonijo in Škotsko, po možnosti pa še samostojno Baskijo, Flandrijo, Korziko ter druge ? So to absurdna razmišljanja ? Kakšna je interpretacija pravice do samoodločbe narodov znotraj EU danes? Že dejstvo, da del članic EU ni priznala Kosova pove o tozadevni razdeljenosti znotraj EU. Prejšnji predsednik evropske komisije J.C.Juncker je decembra 2017 ob vrhuncu krize v zvezi z referendumom v Kataloniji izjavil, da si ne želi samostojne Katalonije in da si ne želi EU, ki bi bila sestavljena iz 98 držav. Takšne EU da ne bi bilo mogoče voditi.
Priznajmo si, da takšne izjave delujejo morda malce žaljivo še posebej do manjših oziroma do zelo majhnih članic EU, ki jih nekateri imenujejo liliputanske. Obenem pa si priznajmo, da takšna razmišljanja niso brez osnove. Že danes je težko z 28 članicami, no od jutri s 27, kaj šele če bi bilo članic še več.
V razpravi bo prof.dr. Mitja Žagar račlenil zgornja vprašanja in nakazal probleme v različnih primerih samoodločitvenih teženj.