Uvodna beseda veleposlanika Marjana Šetinca v predavanje veleposlanikov dr. Jožefa Kuniča in Mirka Ciglerja
Naslov razprave je bil širok in morda nekoliko presegal okvire časopisnih in medijskih poročanj, ki od 3. januarja, ko je ameriški dron ubil iranskega generala Qassema Soleimanija in njegove spremljevalce. Mediji so zelo podrobno poročali o tem in dogodkih, ki so sledili. Sprva mediji sploh niso zaznali, da je sočasno, po iranskem raketiranju dveh ameriških baz, iranska protizračna raketa (dve raketi) usmrtila 176 ljudi. (Mimogrede novica o tem je bila v Dnevniku objavljena na strani, ki poroča o kurjih tatovih in lokalnih prekrških! Na prvih straneh pa je bil umik slovenskih vojakov iz Erbila).
Dogajanje vendarle zahteva precej več analitičnega razmisleka:
Da je bil Bližnji vzhod že igrišče nekdanjih kolonijalnih sil ni potrebno poudarjati, da so se z eksploatacijo nafte interesi velikih sil križali z interesi tamkajšnjih vladarjev, tudi ni treba ponavljati. Po razpadu otomanskega cesarstva 1918 je bilo ključno obvladovati (tedanje) oblastne režime, ki so bili vzpostavljeni s pomočjo Britancev in Francozov, da ne bi prišlo do motenj v eksploataciji in transportu nafte. Ti režimi so bili obvladovani s trdo roko in s pomočjo od zunaj, predvsem ZDA. Stanje v regiji se je spremenilo, ko je islamska revolucija 1979 odnesla ameriško-britanskega prijatelja šaha Rezo Pahlavija, ki je s trdo roko obvladoval IRAN in skrbel, da ameriški in britanski interesi niso ogroženi. Ključen dogodek je bila zasedba ameriške ambasade in izgon Američanov. In tu se je nekako končalo obvladovanje Irana in njegove nafte s strani tujcev. Toda islamska revolucija se je prelivala, skozi šiitske skupnosti, na celotno regijo. Iran je tako postal ključni faktor ”ogrožaanja ameriških interesov” (o tem je v juniju lansko podrobno govoril veleposlanik Kunič). Posledično je bil v zadnjih 40-tih letih Iran deležen različnih sankcij, tudi zaradi nuklearnega programa, predvsem s strani ZDA. ZDA poskušajo zmanjšati iranski vpliv na celotnem območju! Po zadnjih dogodkih (umoru Soleimanija, povračilnih raketnih napadih Irana, sestrelitvi ukrajinskega letala…) je predsednik Trump najavil še ostrejše sankcije, ki naj bi spremenile ”vedenje” – behaviour Irana.
Toda kljub sankcijam je Iran po BDP, glede na kupno moč (ppp), na 18. mestu na svetu (IMF, WB, CIA). V 40-tih letih islamske republike se je BDP povečal za 6 krat, delež prebivalstva pod pragom revščine se je zmanšal s 46% na 10.5%, pričakovana življenjska doba je s 55.8 let zrasla na 76 let in, če morda omenimo še pismenost med odraslimi je ta s 36.5% zrasla na 84.7%.
Teh nekaj kazalcev pove, da sankcije Irana niso zlomile, še več, Iran dokazuje veliko sposobnost samovzdržnosti. Očitno pa obstaja strah, v veliki meri prihaja iz Izraela, da bi iranski vpliv v regiji prevladal!
O možnostih Irana, o vlogi ZDA , drugih zahodnih zaveznikov, in njihovih satelitov v regiji in morebitnih posledicah sedanjih dogodkov, za mir v regiji in širše, bosta razpravljala poznavalca IRANA od znotraj, ki že zelo dolgo spremljata dogajanja na Bližnjem vzhodu: Dr. Jože Kunič, je bil veleposlanik v Iranu, veleposlanik Mirko Cigler pa visoki častnik v misiji UNIMOG (UNITED NATIONS IRAN-IRAQ MILITARY OBSERVER GROUP) po razglasitvi premirja v iraško-iranski vojni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.