Uvodna beseda veleposlanika Bojana GROBOVŠKA v predavanje in razpravo
prof. dr. Andreja Finka ”Latinska Amerika: Tako blizu in tako daleč”
Kaj je Latinska Amerika ? Ena od definicij pravi, da Latinska Amerika vključuje ameriška ozemlja oziroma tiste ameriške države, kjer večina prebivalcev govori špansko ali portugalsko. Teh držav je cca. 20, v njih živi približno 600 milijonov oziroma nekako 8 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Obe Ameriki sta Evropejcem, Evropi kulturno-civilizacijsko blizu. Tako Latinska kot tudi Anglo/ali Anglosaksonska Amerika sta v zelo veliki meri kulturna in civilizacijska podaljška Evrope. Obe Ameriki sta kulturno in civilizacijsko vplivali na Evropo. Seveda pa je bil v zadnjem poldrugem stoletju vpliv anglosaksonske Amerike na Evropo ter na ostali svet neprimerno večji od latinskoameriškega vpliva.
Znotraj Zahoda je Latinska Amerika po svojem vplivu in teži ostala marginalna. Zato, da Latinska Amerika znotraj zahodnega sveta ne bi imela več vpliva, se je v različnih obdobjih posebej in aktivno angažirala anglosaksonska Amerika, konkretno ZDA. ZDA so kar nekajkrat tudi neposredno ustavile poizkuse posameznih latinskoameriških držav, da bi se od ZDA emancipirale. Desetmilijonska karibska Kuba, ki ji je ta emancipacija uspela, je zato že desetletja deležna vsakršnih sankcij s strani severnoameriškega giganta.
V anglosaksonskem delu Amerike, pod njenin vplivom pa tudi v Evropi, se je Latinsko Ameriko dolgo predstavljalo kot nekakšno ekzotično področje predvsem populizma, državnih udarov, folklornih revolucij, eklatantnih socialnih razlik, korupcije in narkokartelov. To je poenostavljeno, evropocentrično gledanje, ki ga v Evropi ter v anglosaksonski Ameriki srečamo še danes. Se je pa v zadnjem obdobju marsikaj spremenilo tudi v Evropi in predvsem v anglosaksonski Ameriki. Joao Bolsonaro, predsednik dvestomilijonske Brazilije, že po svojem populističnem in skrajno ležernem pristopu do epidemije covid 19 ne prekaša predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Kakorkoli. Znotraj Zahoda in znotraj globaliziranega sveta Latinska Amerika nima politične in gospodarske teže, ki bi jo lahko pričakovali od področja s 600 milijoni prebivalcev.
Je razlog za to iskati zgolj, predvsem in še vedno v kolonialni gospodarski dediščini in odvisnosti Latinske Amerike od razvitejšega sveta ? Je razlog zato iskati predvsem v politiki ZDA do Latinske Amerike ? Ali botrujejo temu tudi drugi kulturni ter drugačni dejavniki ?
O teh vprašanjih bo govoril, zaslužni profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava dr. Andrej Fink. Njegova kompetenca pri odgovorih na postavljena vprašanja ne temelji zgolj na akademskem znanju in ekspertizi temveč tudi na tem, da je prof. dr. Fink človek obeh svetov: evropskega in latinskoameriškega. Slednjega lahko opazuje od znotraj, s potrebno intelektualno distanco pa tudi od zunaj.