Četrtek 21. januarja 2021 – spletna razprava
Uvod: veleposlanik Marjan Šetinc
Kaj je Kitajska danes, kašna je njena ekonomska vloga v svetu, kakšna je njena vojaška moč in ali moč Kitajske spreminja razmere v regiji in ali ogroža ameriške interese, tako v regiji kot svetu, o teh in drugih vprašanjih bosta govorila odlična poznavalca razmer na Kitajskem, oba prisrčno pozdravljam: veleposlanik Janez Premože, vodja sektorja za Azijo in Oceanijo v MZZ, od 2015 do 2019 veleposlanik na Kitajskem, v letih 1995-1999 veleposlanik na Japonskem in od 2009-2013 vp. v Indiji in dr. Uroš Lipušček, zgodovinar, novinar, zunanjepolitični komentator, publicist, ki je živel 8 let na Kitajskem do izbruha covida in redno poročal o tamkajšnjem dogajanju.
Uvod v razpravo in vprašanja pa bom zastavljal Marjan Šetinc, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose!
Po najnovejših podatkih IMF ocena – kitajski BDP po kupni moči za 2020 znaša USD 24.162 md, ameriški 20.807 in,po odhodu Britanije, v EU 19.397 USD!
Kitajska, kot piše Zorana Bakovič v Delu (19.1.2021), je edino med največjimi gospodarstvi na svetu, katero je v 2020 zraslo, in to več kot so pričakovali, kar za 2,3%, v zadnjem četrtletju 2020 je bila rast 6,5%, nad pričakovanji, po težavah s covidom.
Carinska vojna, ki jo je sprožil Donald Trump pred dvema letoma je dajala vtis, da bo Amerika spravila Kitajsko na kolena, da bo Kitajska rast ustavljena, še več, v letu 2020, se je kljub covidu, kitajski presežek v trgovini z ZDA povečal, glede na leto prej. Presežek je dosegel kar 371 milijard USD!
V lanskem letu so ZDA začele z vse močnejšimi pritiski na Taiwan z grožnjo, da ne bodo več kupovale polprevodnikov (čipov) in drugih elektronskih elementov/proizvodov, če ti niso narejeni na Taiwanu. To sili Taiwan, da seli proizvodnjo nazaj na otok in v ZDA. Dejstvo je, da je Taiwan vezan na ZDA, ki mu zagotavljajo obstoj. Dejansko gre za ekonomski pritisk na Kitajsko, na drugi strani pa tudi Kitajci poskušajo tajvanska podjetja zadržati s protiukrepi, ugodnimi pogoji, subvencijami in ogromnim trgom. Pod podobnim pritiskom tudi Japonska umika svoje proizvodnje nazaj na Japonsko.
Mnogi označujejo ameriško zaostrovanje politike do Kitajske za novo hladno vojno! Analitiki v The Economistu menijo, da se ameriška administracija pod vodstvom Joa Bidna ne bo odrekla nekaterim potezam Trumpove administracije usmerjenim v omejevanje kitajskih tehnoloških velikanov, v prvi vrsti Huaweia in 5G omrežja. ZDA ne bodo ustavile prodaje orožja Taiwanu…
Pred nekaj dnevi je Kitajska (kitajski zunanji minister Wang Ji) povabila novo ameriško administracijo k umiritvi odnosov in iskanju skupnih rešitev. Kako se bo odzvala nova ameriška oblast bomo verjetno kmalu videli!
Ali se lahko zgodi, da te ameriške poteze pripeljejo do kitajske okupacije Taiwana?
Je kitajska vojaška moč takšna, da bi lahko prišlo do zasedbe otoka, s tem pa tudi do konflikta z ZDA? Pred kratkim so mediji objavili, da je Kitajska enormno povečala svojo priobalno floto? Po podatkih Stockholmskega inštituta za mirovne študije (SIPRI), za 2019, od skupnih izdatkov za vojsko na svetu, ki so ocenjeni na 1.917 milijard USD, odpade na ZDA 732 md USD, na Kitajsko pa 261 md USD, daleč zadaj so Indija z 71.1 md, RF 65.1, Saudska Arabija z 61.9, Francija 50.1….Seštevek ZDA in Kitajske znaša približno polovico svetovnih stroškov za vojsko! Pred 20 leti, leta 1999, so ameriški oboroževalni izdatki znašali 298 md USD, kitajski pa 20 md USD, torej le 6.7% ameriških izdatkov. 20 let kasneje pa kitajski vojaški izdatki dosegajo že 35.7% ameriških.
Izjemen vzpon Kitajske v zadnjih 40-tih letih ilustrirajo podatki o ekonomski rasti in razmerjih, nekaj primerjav v BDP glede na kupno moč:
Kitajska ZDA Hong Kong Kitajska/HK Kit/ZDA NOMINALNO
1980 306 md 2.862 md 35 md 8,74x 9,35x Kit/ZDA
1990 1.120 md 5.980 md 99 md 11,31x 5,34x
2000 3.699 md 10.285 md 180 md 20,55x 2,78x
2010 12.287 md 14.952 md 345 md 35,59x 1,22x
2020 24.162 md 20.870 md 440 md 54,91x 86,38% 71,41%
Z izjemnim vzponom Kitajske, ekonomska moč je prinesla tudi politično moč, se je začelo premikati ravnovesje sil v svetu. ZDA ne želijo svoje vloge v svetu zmanjšati, to bo verjetno tudi vodilo nove ameriške vlade. Kmalu se bo pokazalo ali je mogoče ohraniti primat skozi ekonomsko in oboroževalno tekmo ali s sodelovanjem. EU je pohitela s podpisom investicijskega sporazuma s Kitajsko, je s tem je nakazala, da je sodelovanje bolj smiselno od tekmovanja? Obeta se tudi obnovitev tesnejšega evroatlantskega partnerstva, obnovitev zaupanja, ki ne bo lahko, zagotovo bo tesnost tega partnerstva odvisna od odnosa obeh, ZDA in EU, do Kitajske, Rusije, Indije…
Torej, kaj je naredilo Kitajsko takšno kot je danes? Čemu je pripisati ta izjemen skok iz revne v bogato Kitajsko? Je Kitajska grožnja za svet, kot jo označuje Amerika? Gre za tehnološki primat v svetu? Se zares obeta nova hladna vojna, ali hladna vojna že poteka?
O teh in drugih vprašanjih je tekla razprava.