Četrtek 3. decembra 2020 – spletna razprava o razmerah na zahodnem Balkanu
PREDSTAVITEV UDELEŽENCEV PANELA
Evropska perspektiva držav zahodnega Balkana
Predsednik SDMO, veleposlanik mag. Marjan Šetinc
3. december 2020
Razprava Slovenskega društva za mednarodne odnose je posvečena Zahodnemu Balkanu (Albanija, BiH, ČG, SM, Srbija in Kosovo)! Z. Balkan je nekakšna bela lisa na evropskem zemljevidu, obkrožena z državami EU. Vse države znotraj te bele lise so zainteresirane za vključitev v EU, interes pa je tudi na strani EU, zato so že vrsto let tudi deležne predpristopne pomoči. Slovenija je aktivna podpornica vključevanja teh držav v EU.
O tem kako poteka ta proces, ali se kaj premika ali ne, je povedal nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar, pred tem je bil tudi veleposlanik v ZDA, zadnjih 8 let pa predstavnik Evropske unije na Kosovu in za tem veleposlanik EU v Severni Makedoniji.
Uvod v razpravo bo podal veleposlanik dr. Jože Kunič, častni predsednik SDMO, nekdanji veleposlanik v Iranu in Franciji, izredni profesor s področja ekonomske diplomacije pri Mirovni univerzi/University for Peace v Beogradu, v svojih analizah se posveča vlogi Slovenije na Zahodnem Balkanu, mejni problematiki v Jugovzhodni Evropi, pa tudi drugim mednarodnim vprašanjem ekonomske diplomacije ter problematike povezane z Iranom in njegovim nuklearnim programom.
Razpravo vodil Marjan Šetinc, predsednik SDMO!
UVODNA BESEDA
Evropska perspektiva držav zahodnega Balkana
Častni predsednik SDMO, veleposlanik dr. Jože Kunič,
3. december 2020
V poosamosvojitvenem obdobju slovenska zunanja politika ni bila usmerjena v tesnejše povezovanje s prostorom bivše Jugoslavije. To je bilo povsem razumljivo, a od tedaj so se razmerja med državami nekdanje Jugoslavije in njihovi odnosi z EU in širše znatno spremenili. Povsem nelogični so medsebojni odnosi s Hrvaško. V zgodovini tako rekoč nismo nikoli bili v vojni proti njim, skupaj smo v EU, skupaj v NATO, zelo veliko državljanov Slovenije ima tam znance in prijatelje, veliko Hrvatov prav tako v Sloveniji.
Tudi z drugimi državami s območja Jugovzhodne Evrope ali iz Zahodnega Balkana, kot nekateri označujejo to območje, imamo pomembne povezave. Z območjem Zahodnega Balkana imamo močne medčloveške odnose, predvsem je področje turizma zelo intenzivno. Imamo pomembne gospodarske povezave in med prebivalstvom imamo kljub vsemu sorazmerno velik ugled. Temu območju tudi imamo kaj povedati. Sodelovanje Slovenije z državami Zahodnega Balkana pripomore k izboljšanju varnostne situacije na tem območju. Zmanjša se verjetnost konfliktov, ki se na Balkanu lahko pojavijo. Vsaka krepitev napetosti na Balkanu zgolj slabi varnostno situacijo tako na tem območju kot v celotni EU.
Slovenija in Hrvaška sta se vključili v Evropsko unijo in s tem z njenimi članicami znatno utrdili vezi. Vezi z državami članicami Evropske unije so brez dvoma prioriteta slovenskih povezav s tujino in nikakor ne smemo razumeti zanimanje za Zahodni Balkan kot nekaj pomembnejšega od povezav z EU in z državami tako imenovanega Zahodnega območja. A kljub temu omenjene povezave s področjem Zahodnega Balkana ostajajo. Vsako takšno in podobno povezovanje je treba vzpostavljati in negovati. Vendar pa vemo, da so države, ki se danes povezujejo, kot na primer Baltske države, Švedska in Norveška, Beneluks, Višegrajska skupina, imele v preteklosti resne medsebojne konflikte in so si bile včasih tudi hude nasprotnice. A bližina, v mnogih elementih skupna zgodovina, medsebojno poznavanje, in še bi lahko naštevali, so na dolgi rok prevagale zgodovinska nesoglasja in spoznale, da je korist od povezovanja in po potrebi skupnega nastopanja mnogo koristnejša od gojenja za notranjo politiko uporabljanih zamer. Zaradi naštetih, in morda še katerih drugih razlogov, je razumljivo, da je v interesu Slovenije, da bi se države Zahodnega Balkana čim hitreje vključevale v Evropsko unijo. Želeli bi si, da bi se način delovanja njihove notranje in zunanje politike čim bolj približal vrednotam, ki so ključne za obstoj EU. Prav tako pa bi si želeli, da bi v EU obstajal realen interes da bi se razširila na to območje, seveda ob odločno zastopanem pogoju, da izpolnjujejo vse ustrezne pogoje.
Ob tem se pojavljata dve ključni vprašanji. Ali so države Zahodnega Balkana dejansko zainteresirane za vstop v EU? Retorika predstavnikov teh držav seveda stalno govori o njihovem interesu po vstopu teh držav v EU ter da bodo storile kar se da veliko za izpolnitev zahtevanih pogojev. Vendar pa ob poglobljeni analizi lahko sklepamo, da je ta interes zelo šibak. Drugo vprašanje pa je, ali je EU dejansko zainteresirana, da države Zahodnega Balkana v doglednem času postanejo članice EU. Ob vseh vprašanjih arhitekture EU, ko se pojavljajo zopet ideje o Evropi dveh hitrosti, ko se pojavljajo zahteve po kar se da poenotenih vrednotah v EU ter ko ena pomembna dosedanja članica zapušča EU, je očitno, da je interes EU po širitvi na Zahodni Balkan v ozadju reševanja naštetih izzivov.
Videti je, da so mnogi prebivalci Slovenije zainteresirani (o tem govorijo podatki o turizmu, o ekonomskih odnosih in o kulturnih povezavah) za ohranitev in utrjevanje povezav s tem območjem. Utrjevanje povezav, ki so v interesu ene vladajoče garniture in ki prinesejo kratkoročne politične in finančne učinke, je delo spretnih in sposobnih politikov. Utrjevanje povezav, ki temeljijo na interesu večine v narodu in ki dolgoročno postavijo temelje povezav, ki so na dolgi rok za narod koristne, je delo državnikov.