Uvodna beseda veleposlanika Marjana Šetinca v razpravo ”Kaj pričakujemo od prihajajočih ameriških volitev 3. novembra 2020”
Današnja razprava Slovenskega društva za mednarodne odnose je posvečena pričakovanjem, kdo bo novi predsednik ZDA in predvsem, kaj izvolitev Donalda Trumpa ali Joe Bidna pomeni za svet.
Pričakovanja bosta analizirala odlična poznavalca ameriške politike, dolgoletna člana SDMO: Roman Kirn, veleposlanik v ZDA od 2009 do 2013 (med letoma 2002 in 2006 pa veleposlanik pri Združenih narodih (OZN) v New Yorku) in mag. Mirko Cigler, ki je v Washingtonu kot namestnik veleposlanika v ZDA od 2001 do 2005 vodil priprave za vstop Slovenije v NATO, pred tem pa se v 80-tih letih tudi šolal v ZDA. Kratek uvod v razpravo in vprašanja pa bom zastavljal
Marjan Šetinc, predsednik SDMO!
Naj za začatek rečem, da Ameriške, predvsem predsedniške volitve z zanimanjem pa tudi zaskrbljenostjo spremlja ves svet. Glede na dejstvo, da vpliv in moč ZDA pooseblja predsednik, je za svet, brez izjem, silno pomembno kdo bo vodil ZDA naslednja štiri leta!
Vsakokratne predsedniške volitve v ZDA so neke vrste barometer tega kaj lahko pričakuje, ne samo ”navaden” (povprečen) Američan, temveč kaj lahko pričakuje navaden zemljan. Verjetno ne pretiravam, če rečem, da smo v glavnem doslej jemali ameriške volitve za nevprašljive, torej, samoumevne (če odmislimo, da je Vrhovno sodišče v ZDA, še ne tako davno, ustavilo ponovno preštevanje glasov na Floridi in razglasilo zmago Gergea Busha mlajšega!), sedaj pa nas je Donald Trump opozoril, da temu ni nujno tako! Donald Trump že vnaprej ”predvideva” goljufanje na volitvah, če on ne bo izvoljen! Volilnih izidov ne bo priznal, če ne bo zmagal!
Kakšen odjek ima takšno stališče med Američani? Ali to ne vpliva na notranje stanje v ZDA? Ali lahko sprejmemo za dejstvo, da se na ameriških volitvah ”goljufa”, če tako trdi sam predsednik, kar bi lahko interpretirali, da je bil sam ”goljufivo” izvoljen? Sicer pa je o tem v Mladini (16. oktobra 2020) obširno pisal Marcel Štefančič.
Doslej še nisem zasledil ali Trump tudi ne namerava priznati kongresnih volitev, če se bo tehtnica preveč nagnila v korist demokratov? Namreč, ne pozabimo, da bodo v torek 3. novembra 2020, Američani izvolili tudi 435 članov predstavniškega doma, 35 senatorjev in še 9 guvernerjev… Kar ne bi bilo presenečenje. Morda pa mu je vseeno, saj smo zadnja leta nekajkrat videli, če Kongres nasprotuje kakšni njegovi potezi, se Trump posluži ”predsedniškega ukaza” in obide Kongres? Kljub temu, da ima Kongres, pri vrsti ključnih zadev pomembne pristojnosti, tak primer je državni proračun, predsednik Trump je dokazal, da se da vladati tudi brez Kongresa. Medtem ko republikanska večina v Senatu, tako ali tako, deluje kot odlično namazan strankarski stroj, kar je pokazala izvolitev ”republikanske” kandidatke Amy Coney Barrett za dosmrtno članico Vrhovnega sodišča tik pred volitvami. Menda se kaj takega doslej še v Ameriški zgodovini ni zgodilo, ne da bi prepustili takšno odločitev novo izvoljenemu predsedniku!
Joe Biden, kot etablirani politik že skoraj 50 let in kot nekdanji podpredsednik respektira institucije in delitev oblasti, ali jih bo na enak način spoštoval tudi če/ko bo predsednik, pa ne vemo.
Letošnje predsedniške volitve mnogi označujejo za najpomembnejše volitve v zgodovini ZDA. Znotraj ZDA prevladujejo ekonomske in zaostrene rasne razmere (Trump govori, da je sam po Abrahamu Lincolnu za nebele Američane naredil več kot katerikoli predsednik doslej –– javnomnenjske predvolilne sondaže pa kažejo, da velika večina nebelih Američanov podpira Bidna!), v Bidnovo korist pa gre tudi Trumpovo zanikanje resnosti korona epidemije!, Kako pa se bodo ZDA obnašale po volitvah navzven, predvsem glede na dejtvo, da je predsednik Trump z izstopi iz menarodnih organizacij in pogodb (če jih naštejem nekaj: Pariški podnebni sporazum, Sporazum z Iranom, Svetovna zdravstvena organizacija, Sporazum o omejevanju širjenja nuklearnega orožja…pa šei npr. priznanje Golanske planote za izraelsko ozemlje), trgovinsko vojno s Kitajsko, Evropo, raznimi sankcijami, da ne omenjam vojaških in varnostnih angažiranj po svetu (Afganistan, Južnokitajsko morje, Jemen, Indijski ocean – Diego Garcia – upoštevaje 800 različnih vojaških baz in/ali izpostav po celem svetu), povzročil v doslejšem mednarodnem sporazumevanju precejšnje nelagodje in resne spremembe.
Te volitve nedvomno zanimajo Evropo, Kitajsko, Rusijo in cel svet, pa tudi NATO, pomembne pa so tudi Slovenijo, pa ne zaradi prve dame, temveč, ker smo del Evrope, smo v NATO, smo pa tudi v mednarodnih organizacijah iz katerih so ZDA v zadnjih letih izstopile. Izstop ZDA mednarodni organizaciji da drugačen značaj, še posebej, ker ZDA, med drugim, prispevajo velik ali celo največji delež sredstev.
O tem kako se bodo ZDA obnašale, kakšne politike in prioritete bodo morda prevladale in prevladovale v ameriški zunanji politiki sta današnja gosta že pisala, njuna zadnja razmišljanja, objavljena v Večeru in Objektivu, smo že posredovali po elektronski pošti.
Evroatlantski odnosi in odnosi med ZDA in Evropo niso pomembni le za obe partnerici, temveč tudi za razmerja v svetu, podobno velja za varnost in oboroževalno ravnotežje, ki sta bili po koncu hladne vojne v rokah ZDA in Rusije, kaj pa sedaj? Kaj se obeta po volitvah v ZDA?