27. oktober 2022
EKONOMIJA IN GEOPOLITIKA – PARTNERICI ALI TEKMICI? (gost Bojan Ivanc)
Uvodna beseda: Marjan Šetinc
Dinamika spremb v svetu, v mednarodnih odnosih in sedanji svetovni ureditvi, morda nikoli ni bila tako intenzivna kot smo ji priča v zadnjem obdobju. Spremembe so tako politične kot tudi ekonomske.Današnji gost SDMO je Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije. Bojan Ivanc že vrsto let intenzivno spremlja svetovne in domače gospodarske tokove. Svoje analize predstavlja v medijih in na strokovnih srečanjih. Čeprav se primarno usmerja v analiziranje slovenskega gospodarstva, to pa ne obstaja v vakumu, temveč je integralni del svetovnega gospodarstva. Ekonomija in stanje mednarodnih odnosov sta neločljivo povezana zato tudi osnovno vprašanje za našega gosta: Kako ekonomske razmere spreminjajo svet in mednarodna razmerja in/ali v kolikšni meri nova mednarodna/politična razmerja ”ogrožajo” svetovno gospodarstvo?
Ekonomski razvoj v svetu zadnjih 30 let je spremenil svet, najmanj iz enopolarnega v bipolarnega/večpolarnega. Gospodarski vzpon Kitajske je ogrozil absolutni ekonomski in politični primat/dominacijo ZDA, ki je veljal najmanj zadnjih 100 let. Vzpon Kitajske je zazvonil alarm v Washingtonu. ZDA sicer dobro vedo, da je denar ključ do zavezništev, kar so v kombinaciji z orožjem vrsto let dobro uveljavljali/izkoriščali, toda ”spregledali” so, da to vedo tudi drugi, predvsem Kitajska. ZDA so obdolžile/obtožile Kitajsko za krajo tehnologij, da je njen vzpon plod avtokracije in državnih pomoči, da je njen denar ”umazan”, zato sankcije do Huaweia in dvig carin na kitajske izdelke, prepoved uvoza bombaža, ki ga po ameriških trditvah pobira suženjska delovna sila v Sinkiangu…itd Skratka Kitajsko so ZDA razglasile za nevarnost, ki ogroža svet, kot pravijo Američani, da ogroža demokratični svet. Kitajska je odgovorila z nekaj povračilnimi ukrepi, celo sprejela nekaj ameriških zahtev npr. povečan uvoz soje in povratni dvig carin na nekatere ameriške proizvode.
Torej ekonomske sankcije so instrument, ki pogojuje in spreminja, razmerja med državami in vodi tudi v konflikte. Toda ne glede na ameriške sankcije je Kitajska pred nekaj dnevi objavila podatke o trgovinski menjavi z ZDA, ki je v enem letu zrasla za 8% BDP pa za 3,9%. Ti podatki kažejo, da se ekonomija ne zmeni za geopolitične ovire, da politične bariere ne ustavljajo gospodarskih ekonomskih tokov. Za boljšo predstavo si je vredno odstotke prevesti v zneske, 3,9% rast Kitajske pomeni 1200 md USD v BDP na prebivalca po kupni moči (PPP), kar je približno toliko kot BDP Nizozemske ali 2 krat toliko kot BDP Avstrije za leto 2022, po oceni IMF.
Pa še to: tajvanski zunanji minister Joseph Wu je v intervjuju na Fr24 (13/10/2022), pred nekaj dnevi povedal, da Tajvan proizvede 62% vseh čipov na svetu in 90% najbolj zahtevnih čipov – ”high end” čipov. Zato si ni težko predstavljati geostrateškega pomena Tajvana. Česar ne skrivajo ne Kitajska ne Amerika, pa tudi EU in drugi.
Kako tesno sta povezani ekonomija in politika, je globalizacija ogrožena, se gospodarstva držav in regij zapirajo? Je ekonomski razvoj sveta, kot smo ga poznali, preteklost? Lahko ekonomske in politične sankcije ustavijo tehnološki razvoj sveta? Gost SDMO g. Bojan Ivanc je o teh vprašanjih podal svoj razmislek.
Powerpoint predstavitev: IVANC – Ekonomija in geopolitika – partnerici ali tekmici_27102022