Tanja Fajon: Zunanjepolitični izzivi Slovenije
27. marec 2025
Video na voljo na našem YouTube kanalu: https://youtu.be/6UiudrSjF_k?si=QjHnkt4PlM8LyH6J
Uvodna beseda
Zunanja politika RS – novi izzivi (Tanja Fajon ministrica za zunanje in evropske zadeve)
Vp Marjan Šetinc
27. marec 2025
Gostja Slovenskega društva za mednarodne odnose je bila ministrica za zunanje in evropske zadeve ga Tanjo Fajon, ki je v napetem urniku (na poti iz Manile v Bangkok, New Delhi in včeraj na Koroško) našla čas za razpravo o zunanjepolitičnih izzivih Slovenije in širše EU. Spremembe v mednarodnih odnosih se, v zadnjem obdobju, dogajajo hitreje kot kdajkoli doslej in so izziv za EU in Slovenijo
Vojni v Ukrajini in na območju Palestine sta v zadnjih letih močno vplivali na razmerja v svetu, sicer pa vojne, še posebej pa obe svetovni vojni, tako ali drugače povzročile nepredvidljive prelomne spremembe. Mimogrede, mnogi so bili še pred nekaj desetletji prepričani, da je Jugoslavija trajna tvorba.
Povojna ureditev, vzpostavitev ZN in organizacij pod njenim okriljem, Bretton Woodskih finančnih institucij in drugih multilateralnih organizacij za sporazumno in miroljubno urejanje meddržavnih razmer je načeta. Zaveze, ki so jih najmočnejše države s članstvom v teh organizacijah sprejele za njih velikokrat ostajajo le črka na papirju.
Koncem lanskega leta, smo se z gospo ministrico pogovarjali v Klubu nekdanjih veleposlanikov Slovenije, takrat je beseda tekla predvsem o Gazi, nemogoči situaciji – genocidu, ki ga izvaja Izrael, takrat je ministrica prišla z obiska več držav na Bližnjem vzhodu. Že dolgo pa je bilo povsem jasno, da se o Gazi in Palestini odloča v Washingtonu. Tudi pod predsednikom Joem Bidnom in njegovimi predhodniki na čelu ZDA je bilo več ali manj enako, pošiljke orožja so Izraelu pritekale neprekinjeno.
Z Donaldom Trumpom, je to postalo še bolj jasno, z njegovimi potezami se je začel spreminjati svet kot smo ga doslej jemali in razumeli (take for granted).
Abrahamovi sporazumi – trgovanje s Sahrawi za priznanje Izraela s strani Maroka, umik Sudana s spiska držav, ki jih ZDA deklarirajo za teroristične države v zameno za priznanje Izraela, pa razglasitev Golanske planote za izraelsko ozemlje, Jeruzalema za prestolnico Izraela – da ne omenjamo dviga carin na nemške avtomobile, francosko vino in kitajske proizvode – te iztržke je Bidnova administracija prevzela in še okrepila, pravzaprav dala soglasje k prisvajanju ozemelj (kljub resolucijam/ zagotovilom ZN in mednarodnemu pravu). Pa tudi izrinjenje Francije iz posla prodaje podmornic na nuklearni pogon Avstraliji…
ZDA so s sedanjimi potezami nadaljevale svoje predhodne grobe posege po svetu, spomnimo se državnih udarov v Južni in Srednji Ameriki in vojn od Vietnamske, Iraške, v Afganistanu, Jemnu pa še kje. ZDA s svojimi potezami spreminjajo svet. The Economist je prejšnji teden pisal o ”Novi ameriški zunanji politiki”, vprašanje je, če gre res za novo zunanjo politiko? Gotovo ta politika ni nova, vsekakor ni drugačna od tiste iz preteklosti, res pa je, da se ta sedaj dogaja in izvaja pospešeno in grobo, po preteče izraženih ozemeljskih aspiracijah in tarifnimi izsiljevanji.
Cel svet se v tej novi situaciji prilagaja, razmišlja o novih zavezništvih in zavarovanju lastnih interesov. Čeprav je bilo jasno, da se bo ukrajinska kriza reševala predvsem med ZDA in RF, Evropa ni bila pripravljena, morda je premalo resno jemala izjave Donalda Trumpa, ki je napovedal in tudi, po svoje, začel proces reševanja konflikta. Sedaj Evropa ugotavlja, da poteze, ki jih vlečejo ZDA puščajo Evropo ob strani. Zdi se, da Evropa nenadoma vleče panične poteze, zaradi občutka ogroženosti, morda tudi krivde za nastalo situacijo, vidi rešitev v oboroževanju.
V Evropi nekatere politične elite razmišljajo, da bodo evropsko blagostanje ohranile z oboroževanjem, ker so prepričane, da ruski imperializem/pohlep lahko seže do Atlantika.
Kako se prilagajamo ali pripravljamo na vse te izzive mi, Slovenija. Situacija z vojno v Ukrajini se spreminja, nekaterim ni všeč morebitno novo zavezništvo med ZDA in RF…ZDA so že pristale na dvig sankcij na izvoz umetnih gnojil iz Rusije, bo Slovenija čakala, morda čakala na reakcije in poteze EU, ki se v grobem že izrisujejo? Kako vse to vpliva na slovenske zunanjepolitične prioritete, kakšne so naše alternative?
Zagotovo v vladnih krogih tečejo razmišljanja o vsem omenjenem?
Na vsa ta vprašanja in probleme je odgovarjala ministrica Tanja Fajon!