Nemčija – prelomne volitve?, Bojan Grobovšek
20. februar 2025
Video na voljo na našem YouTube kanalu: https://youtu.be/hmA25DVb-jc
UVOD
Veleposlanik Marjan Šetinc
Razprava Slovenskega društva za mednarodne odnose je bila namenjena razčlenitvi in razumevanju razmer v Nemčiji tri dni pred izrednimi/predčasnimi parlamentarnimi volitvami.
O tem, kaj se nam obeta po 23. februarju 2025 in kaj vemo 3 dni pred volitvami, v katero smer kažejo napovedi, nam je govoril poznavalec, dolgoletni spremljevalec nemške politične scene VP Bojan Grobovšek, zaslužni predsednik SDMO, veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici, pred tem pa zunanjepolitični komentator za slovenske medije z Dunaja in širše. Bojan Grobovšek je tudi avtor več knjig , vsi verjetno poznamo uspešnico ”Zakaj Slovenija ni Švica”, poleg te pa je napisal še: ”Mirovna gibanja in evrorakete-med emocijami in realno politiko”, ”Razmišljanja o Sloveniji”, ”Homo diplomaticus Slovenicus”… Zadnja njegova knjiga pa ima naslov ”Trst, Ljubljana, Dunaj in širni svet”, ki je na nek način njegova avtobiografija.
Razpravo povezoval in uvedel VP Marjan Šetinc, predsednik SDMO.
Te volitve so plod politične in ekonomske krize, ki Nemčije zadnjih par let ne izpusti iz krempljev. Volitve, po spletu okoliščin, sovpadajo z nastopom predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Kriza v Nemčiji je močno povezana z eskalacijo konflikta v Ukrajini in odklopom od ruskega plina zaradi sankcij do Rusije, malo pa tudi zaradi opustive jedrske proizvodnje elektrike.
Nemčija je najpomembnejša politično ekonomska igralka v EU in nedvomno tudi v svetovnem merilu. Po svoji ekonomski moči, merjeno po nominalnem BDP in po kupni moči na prebivalca je peta ekonomija sveta.
GDP Nemčije je leta 2020 znašal več kot ¼ GDP Evropske unije, natančno 25,60%, v zadnjih letih pa se je ta zniževal, tako je bil 2021 25.11% (pol odstotka nižji), 2023 že pod 25% – 24.68% , po oceni za leto 2025 pa naj bi znašal še manj le 24.60% (odstotek manj kot leta 2020). Po evrostatovi oceni naj bi bil nominalni GDP EU 2025 20290 md USD, GDP Nemčije pa 4.992 md. USD (ocene IMF so precej višje, za 2021 kar 20.918 milijard USD). Podatki povzeti po Evrostatu “Gross domestic product at market prices (Current prices and per capita)”. Eurostat.
Nemčija predstavlja 8,43% (357.022 km2) površine EU in 18,58% prebivalstva EU. Za primerjavo Slovenija predstavlja 0,48% površine, 0,47% prebivalstva in nominalni BDP 83.5 md USD (83.465.411.000 USD), kar je 0,36% BDP EU (0,41% leta 2021), po porabi na prebivalca pa 0,58%. (Slovenija je v Jugoslaviji predtstavljala 8% prebivalstva in 8% površine nekdanje države in več kot 20% BDP). Kakorkoli že, Nemčija je ” power house EU ”, je gonilna sila EU, zato sta ekonomska moč in stabilnost Nemčije tudi moč in stabilnost EU.
V treh in pol letih od zadnjih volitev se je politično ekonomska scena v Nemčiji močno spremenila, načeta je bila s trgovinsko vojno, ki jo je s carinami do Nemčije (do EU), predvsem nemških avtomobilov uvedel Donald Trump (v mandatu 2017-2021) vzporedno s preprečitvijo zagona plinovoda Severni tok. Konec 2021 je prišlo do zavrnitve ruskih predlogov za strateški dogovor z Zahodom, NATO-m in ZDA In s tem do zaostritve odnosov z Rusijo. Nenadoma se je prekrilo več dogajanj, pandemija COVID-a, kaotični umik ZDA iz Afganistana in zmaga Talibanov (avgust 2021), vojna v Siriji, vojna v Ukrajini, vojna v Palestini, po zmagi Bidna ZDA niso preklicale dodatnih carin, niso preklicale priključitve Golanske planote in Vzhodnega Jeruzalema Izraelu, Zahod je uvedel sankcije proti Rusiji, prekinjen je bil uvoz ruskega plina, ki je pomenilo prehod na dražji ameriški plin – migracijski pritiski zaradi vojn (pritisk imigrantov ob milijonu, ki jih je sprejela že vlada Angele Merkel)– vse to, in še kaj, se je strnilo v mandatu Scholtzeve vlade, zato ne preseneča, da je, kot tudi nakazujejo javnomnenjske raziskave, prišlo v Nemčiji do resne ekonomske in politične krize, ki jo državljani močno občutijo…vse našteto je močno okrepilo skrajno desne politične sile.
Kot, da so se nad Nemčijo zgrnili temačni oblaki – zdi se, da so te volitve prišle ob napačnem trenutku, ali pač. Med nemškimi volilci so se sprožili alarmi, spremljamo velike demostracije proti desnemu populizmu.
Kaj vse to pomeni za Nemčijo? Kam se bo nagnila, kakšen razum bo prevladal pri volivcih? Nakopičene zadeve so resen zalogaj za razumno/trezno presojo koga voliti? Zadnje javnomnenjske raziskave, poprečje vseh meritev (Poll of Polls), kažejo zelo drugačno/obrnjeno sliko strankarskih preferenc v primerjavi z rezultati volitev leta 2021.
SPD CDU/CSU Zeleni FDP AfD Levica BSW
2021 25.7% 24.1 14.7 11.4 10.4 4.9
2025 16 29% 13 4 21 7 5
JM 17.2.
Udeležba 2021 76.4%
Sedeži 2021 735 (1 sedež SSW)
Sedeži 2025 630
Politični prostor je bil septembra 2021 nagnjen bolj levo, danes pa obrnjeno precej bolj v desno.
Je strah pred imigranti, pred dodatnimi ameriškimi carinami, pred Rusijo tako močan, da ima rešitev le desnica. Imigrante je potrebno izgnati predvsem pa ustaviti dotok novih, nezaželjenih beguncev. Imigranti odžirajo delovna mesta, kradejo, posiljujejo, so kriminalci – to je mantra desničarjev, ki z lahkoto širijo nepreverjene novice, z lahkoto najdejo krivce in zlorabljajo nemoč marginaliziranih skupin – mnogi volivci/državljani to nekritično posvojijo.Ni več važno, da prav ti migranti opravljajo dela, ki domačinov ne zanimajo.
Pa še: Kakšno vlogo ima v strankarskih preigravanjih oboroževanje, dviganje sredstev za vojsko? Kakšen je odnos do genocida v Gazi? Kako stranke gledajo na oboroževanje Poljske? Se v kampanji ukvarjajo z grožnjo Rusije, kar izpostavljajo Balti in Poljaki (nemške enote v Litvi).
Kaj se je spremenilo v Nemčiji v zadnjih letih, kaj vpliva na volivke in volivce, bi lahko zadnja soočenja kaj spremenila, katere teme so najbolj izpostavljene, lahko poteze predsednika Trumpa kaj vplivajo na razmisleke volivk in volivcev, lahko nemški mediji še kaj spremenijo v razmišljanju volivk in volivcev pa nenazadnje, so kakšni indici o glasovih priseljenih državljanov (Turki, Hrvati, Bosanci…). O tem kako se bodo v nedeljo porazdelili glasovi bomo videli kmalu po zaprtju volišč, po včerajšnjih podatkih 20% volivk in volivcev še ni bilo odločenih, 7% pa izjavlja, da se bodo odločili na volišču.
O tem, kaj se nam obeta v Nemčiji, kako daleč na desno se bo nagnila Nemčija, je analiziral veleposlanik Bojan Grobovšek.