Vtisi iz Finske
Finci so na lestvici letošnjega Svetovnega poročila o sreči (World Happiness Report 2023) že šesto leto zapored najsrečnejši narod na svetu. Obisk Helsikov v prvi polovici junija letos, ki je bila zelo sončna, takšno navedbo po svoje potrjuje. Na elegantnem korzu Esplanadi , ki od osrednje Mannerheiminitie vodi proti pristanišču, in je posejana s kavarnimi in restavracijami, ljudje v prostem času posedajo, sproščeno zrejo v modro nebo in se izpostavljajo sončnim žarkom. Prav tako trumoma poležavajo po travi in sedijo na klopcah v številnih lepo urejenih parkih in otroških igriščih.
Scena je podobna sceni v drugih severnih državah, kjer hodomušno velja, da imajo štiri letne čase-junij, jeulij,avgust in zimo. Da sreča ni v korelaciji s številom sončnih dni v letu pove že podatek, da so v poročilu o sreči , ki obravnava 137 držav, v prvi desetrici držav poleg Finske še Danska, Islandija, Švedska in Norveška (Slovenija je na 22.mestu). Svetovno poročilo o sreči dejansko izenačuje srečo z zadovoljstvom. Merilo so zadovoljstvo posameznika z njegovimi prihodki, z zadovoljstvom oziroma nezadovoljstvom s korupcijo ter s svobodo v državi, z njegovim zdravjem vključno s pričakovano življensko dobo, s socialno podporo, in z radodarnostjo, ki naj bi ga obdajala. Finci v zvezi s poročilom ne delajo velikega cirkusa. Ob navedbi rezultatov poročila se tudi nasmehnejo, češ da je tudi pri njih dosti problemov.Precej značilen za finski nacionalni karakter in temperament je bil odgovor znanca iz skupnih dopisniških časov Yrja Lautele, po katerem naj bi rezultati poročila po možnosti kazali, da so Finci manj nezadovoljni od drugih narodov.
Dejstva, predstave, stereotipi in predsodki o Finski povedo, da gre za zelo redko naseljeno približno 5.6 milijonsko državo tisočerih jezer in ogromnih gozdov, ki je po površini velika približno kot Nemčija. Finci govorijo jezik, ki ni indoevropejski in ima petnajst sklonov. Tudi v dolgo temnih in hladnih zimah Fincev ne moti skok v ledeno mrzlo vodo, čemur sledi postanek v savni. Finci veljajo za vztrajne, preudarne, trdožive, zaneslive pa tudi dokaj redkobesedne, čeprav slednje velja precej bolj za moški kot pa ženski del prebivalstva. Finski pregovor pravi, da je tisti, ki ne reče nič, zadovoljen. Med potezami finskega karakterja je tudi nekaj melanholje in Finska je dežela, kjer so melanholični zvoki tanga in njegovo plesanje po Argentini najbolj popularni. Med manj razveseljivimi predstavami o Finski sta tudi visoka stopnja alkoholizma ter dokaj visoka stopnja sucidalnosti, ki pa se je v zadnjem obdobju znižala. Po drugi strani Finska slovi po odličnem šolidskem sistemu, ki vzpodbuja ustvarjalnost in timsko delo. Finska slovi po enostavnem, elegantnem dizajnu ter arhitekturi, ki stremita k ustvarjanju čim več svetlobe in optimizma v prostoru. Ikona finske arhitekture in dizajna je svetovno znani arhitekt Anvar Aalto, čigar steklena, modernistična, koncertom in kongresom namejena zgradba Finlandia sodi med obvezne oglede v finski prestolnici. Fincem je tudi uspelo, da vsako leto vse več tujih turistov prepričajo,da je zemeljsko domovanje Božička s sanmi in severnimi jeleni vred v glavnem mestu Laponske Rovaniemi, ki leži natanko na črti severnega pola.
V zadjih treh desetletjih je na Finskem prišlo do velikih sprememb. Andreja Valtanen, častna konzulka Republike Slovenije na Finskem se spominja, da so bili Helsinki 1991 manj odprti v svet kot Ljubljana. Leta 1991 je Finska doživljala tudi globoko gospodarsko in finančno krizo. Zelo pomembna prelomnica za finski gospodarski razvoj in razcvet je bila včlanitev Finske v EU. Že v drugi polovici 90-ih je imela visoke stopnje gospodarske rasti, po gospodarski razvitosti je začela dohajati Švedsko in Dansko, za katerima je prej močno zaostajala. Finska se danes po gospodarski inovativnosti in konkurenčnosti uvršča zelo visoko. Finski gospodarski razcvet simbolizira finska mobilna telefonija s podjetjem Nokia, ki je bilo 2009 med stotimi največjimi podjetji v svetu. Inovativnost pa na primer poseblja podjetje Wolt s sedežem v Helsinkih, kjer so pred desetimi leti domislili aplikacijo za dostavo hrane, in je prisotno tudi pri nas in še marsikje v svetu. Gospodarsko odpiranje je spremljalo tudi siceršnje odpiranje v svet. Splošna raven znanja angleščine, ki je bila pred desetletji dokaj nizka, je danes zelo visoka. Mladi Finci se veiiko izobražujejo v tujini. Finci danes množično potujejo, o čemer povedo številne destinacije letalske družbe Finnair. Pa tudi številne destinacije flote velikih, sodobnih, v finskih ladjedelnicah zgrajenih trajektov (op.: izdelujejo tudi turistične križarke in ledolomilce, ki jih tudi uspešno izvažajo) v tujino iz Helsinkov in drugih finskih pristanišč opričajo o tem. Vse to je kar nekoliko vplivalo tudi na nacionalni karakter. Finci sicer niso postali klepetavi Neapeljčani, so pa postali bolj sproščeni, pravi Jyrki Palo, nekdanji novinarski kolega iz dunajskih dopisniških časov, ki danes pol leta preživi na Finskem, pol leta pa v Španiji.
Finski nacionalni poet je pesnil samo v švedščini
Švedsko govorečih Fincev je le 5%, živijo predvsem v večjih mestih in na jugozahodu države. Kljub temu ima Finska dva uradna jezika, dvojezičnost izvajajo zelo dosledno. Ulična in krajevna imena so v obeh jezikih (Helsinki so v švedščini Helsingfors) , švedsko govoreči imajo svoje osnovne in srednje šole, na televiziji in v kinomatografih so podnapisi v obeh jezikih, državni uradniki morajo dokazati sposobnost komunikacije v obeh jezikih, v vojski obstaja brigada s švedščino kot poveljnim jezikom. V središču Helsinkov je švedsko gledališče, na Esplanadi izstopa kip finskega nacionalnega poeta Johana Ludviga Tuneberga (1804-1877), ki je opeval lepote Finske, vendar je pesnil izključno v švedščini. Iz švedsko govoreče družine je bil tudi finski novodobni junak nad junaki Carl Gustaf Mannerheim (1867-1951), ki je po razglasitvi finske samostojnosti 1917 uspešno zatrl poizkus prevzema oblasti s strani finskih boljševikov, nato je vodil odpor Fincem proti sovjetskim agresorjem, na koncu pa postal bil še predsednik države. Poleg švedščine je govoril nekaj tujih jezikov, finščine, ki se je začel učiti v poznih letih, pa se ni nikoli dodobra naučil. Bil tudi baron. Ob liku in življenjepisu Mannerheima se obiskovalcu iz dežele na sončni strani Alp utrne misel, da bi vodilna slovenska kulturna srenja, če bi mi imeli Mannerheima, gotovo nekoliko priredila zgodovino in na primer ugotovila, da je bila njegova resnična mati iz vrst večinskega prebivalstva in po možnosti podeželanka, saj na sončni strani Alp brez ruralnosti kot dokaza za pravi etnično-socialni DNK pač ne gre.
Finci so patrioti, povsod je videti finske zastavo. Švedski vikingi so Finsko osvojili v srednjem veku, Finska je bila del švedskega kraljestva vse do 1809, ko je postala veliko vojvodstvo v sklopu ruskega cesarstva. Finci vse to jemljejo kot del svoje zgodovine. Bili so kmetje, švedska krona jih je praviloma novačila za svoje bitke predvsem z Rusi. Tekom stoletij so se številni Švedi priselili na Finsko, bili so vladajoči sloj, švedš
ina je bila uradni jezik, v času švedske vladavine so na finskih tleh nastale prve sodobne upravne in kulturne ustanove. Švedsko govoreči Finci, ki sebe imenujejo Finlandsvenskar (Finski Švedi) so sčasoma postali del družbe, prihajalo je do številnih mešanih zakonov. Iz drug polovice 19.stoletja, ko je tudi Finsko zajel pohod romantičnega nacionalizma, je znana parola:«Švedi nismo;nočemo postati Rusi; bodimo torej Finci«. Ni bilo povsem redko, da je kdo od švedsko govorečih svoj priimek finlandiziral. Ded po očetovi strani Marttija Ahtisaarija, finskega diplomata in dobitnika Nobelove nagrade za mir, se je izvorno pisal Adolfsen. Lojalnost Švedskih Fincev velja predvsem Finski, v zadnjih sto letih in več so bili odnosi med Finsko in Švedsko zelo tesni.
Helsinki kot mali Sankt Peterburg
Z Rusijo je bilo in je drugače. Od 1809 do 1917 je bila Finska veliko vojvodstvo v sklopu ruskega imperija. Helsinki je znan po jugendstilu in po modernističnih zgradbah. Toda v najožjem središču Helsinkov, ki imajo danes nekako 650.000 prebivalcev (op: širše metropolitano območje jih ima več kot dvakrat toliko) , je rusko obdobje pustilo močan pečat. Ne zgolj zaradi rdečorjave pravoslavne katedrale, ki je nasploh največja pravoslavna cerkev izven pravoslavnega območja. Vse zgradbe, ki obdajajo osredni Senatni trg so v ruskem neoklasicističnem čist slogu.Celo impozantna protestantska stolnica, ki se mogočno dviga nad njimi in je z razliko od pravoslavne katedrale v notranjosti luteransko skromna, je bila zgrajena v podobnem stilu. V sredini Senatnega trga pa na pedestalu kraljuje ruski car Aleksander II (1818-1881). Središče Helsinkov, ki leži ob morju in ga obdaja tristo otočkov močno spominja na Sankt Peterburg, ki je od Helsinkov oddaljen le 300 kilometrov. Rusko obdobje na Finskem sovpada z razvojem kapitalizma in vse večjim uveljavljanjem meščanstva. Ruske zahteve po finančnih dajatvah so bile velike. Bilo je nekaj poizkusov rusifikacije, vendar so bili jalovi. Ruska politična policija je zatrla vsakršen poizkus nastanka gibanja za osamosvojitev Finske. V celoti pa je Rusija protenstantski Finski dovoljevala dokajšnjo notranjo politično avtonomijo. Politično se je Finska veliko bolj razvijalo po evropkem kot po ruskem zgledu. V drugi polovici 19.stoletja so Finci imeli svoj parlament, 1906 je bila tudi izglasovana splošna volilna pravica, s čemer je Finska postala prva v Evropi, kjer so tudi ženske dobile glasovalno pravico. Še nekaj desetletij potem ko je Švedska Finsko odstopila Rusiji, je bil edini uradovalni jezik švedščina. Nekako v sredini ruskega obdobja pa je uradovalni jezik postala tudi finščina. Finski zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo za razvoj Finske posebej pozitivno obdobje vladavine Aleksandra II-ega. Nadvse redkim bi prišlo na pamet, da bi njegov spomenik odstranili. Za Fince je tudi takoimenovano rusko obdobje del njihove zgodovine.
Molotove košare kruha in molotovov koktajl
Zelo kmalu potem ko so boljševiki pod Leninovim vodstvom novembra 1917 sprejeli deklaracijo o samoodločbi narodov v Rusiji , je finski parlament v decembru razglasil suverenost in samostojnost Finske. Najtemnejše obdobje finsko-ruskih odnosov se je začelo kasneje. Na temelju tajnega protokola v nemško-sovjetskem sporazumu Ribbentrop-Molotov iz leta 1939, kjer je bilo zapisano, da bo Finska sodila v sovjetsko sfero vpliva, je Sovjetska zveza od Finske zahtevala dele njenega ozemlja. To je utemeljevala z varnostnimi razlogi. Finska je sovjetsko zahtevo zavrnila, 30. novembra je sovjetska vojska brez vojne napovedi prekoračila mejo, sovjetska letala so bombardirala Helsinki.
Vzporednic z napadom Rusije na Ukrajino je še več začenši z propagandnimi lažmi. Sovjetski zunanji minister Molotov je namreč zanikal bombardiranje Helsinkov in izjavil, da so sovjetska letala odvrgla živež v pomoč prebivalcem finske prestolnice. Finci so zaradi tega sovjetske letalske bombe začeli sarkastično imenovati »Molotove košare kruha«, steklenice z bencinom ali drugo vnetljivo snovjo, ki so jih finski vojaki metali na sovjetske tanke in druga vozila pa so ironično poimenovali »Molotov koktajl«, in izraz za takšno improvizirano orožje je obšel svet. Stalin je bil prepričan, da bodo Finci le v nekaj dneh po začetku sovjetske »specialne operacije« zaprosili za premirje, pa je njihov odločen odpor trajal nekaj mesecev. V belo oblečeni finski vojaki so na smučeh napadali sovjetsko vojsko napadali z vseh strani, sovjeskih žrtev je bilo desetkrat več kot finskih. V.Britanija in Francija sta na za
etku razmišljali, da bi Finski pomagali s svojimi četami, pa sta Švedska in Norveška iz bojazni, da se ne bi vojaško vpletli v konklikt s SZ prehod tujih čet preko svojega ozemlja prepovedali. Na Finsko je prišlo le nekaj tisoč prostovoljcev iz skandinavskih držav, predvsem Švedov, finskim daljnim ugrofinskim jezikovnim sorodnikom je prostovoljno prihitelo na pomoč tudi nekaj sto Madžarov, nekaj prostovljcev je prišlo tudi iz Estonije, ki je s Finsko najbolj jezikovno in kuturno povezana. Tuja pomoč ostalih se je dejansko omejila na nekaj pošiljk starega orožja in na izraze ogorčenja zaradi sovjetske agresije.
Sovjetsko vodstvo je po začetnem šoku zaradi finskega odpora poslalo milijon vojakov, kar je končno februarja 1940 pripeljalo do premirja in nekaj kasneje do sporazuma med državama, po katerem je Finska morala odstopiti SZ velik del svojega ozemlja. Iz Karelije je na Finsko pribežalo skoraj pol milijona beguncev.
V napadu Nemčije na SZ so Finci videli priložnost, da si povrnejo izgubljeno. Pod vodstvom politično modrega Mannerheima finske čete niso nikoli bistveno prekoračile predvojne meje. Po nekaj letih in potem ko so sovjetske čete krenile v protiofenzivo je Finska s SZ 1944 najprej sklenila premirje, nato pa še sporazum, po katerem je izgubila skoraj desetino svojega ozemlja. Vojna z Rusijo je od Finske terjala približno stotisoč padlih vojakov. Sovjeti so od Finske tudi zahtevali, naj napadejo na Finskem stacionirane nemške čete.
Takoimenovana finlandizacija in NATO
Sovjeti so od Finske izsilili visoke vojne reparacije, čeprav je bila vojno začela SZ. Predvsem pa se je Finska morala zavezati, da v bodočnosti ne bo stopila v nobeno vojaško zaveznišvo. Pod diktatom Moskve se je morala Finska samoomejiti v svojih odnosih z zunanjim svetom. Leta 1947 je Finska zaradi pritiska Moskve odklonila finančno in siceršnjo pomoč ameriškega Marshallovega plana za odpravo posledic druge svetovne vojne. Za takšno politiko samoomejevanje so na zahodu v času hladne vojne iznašli izraz »finlandizacija«, ki je na Finskem vedno veljal za žaljivko. Spominjala jih na za Finsko ponižujoče pogoje v sporazumih s SZ, s katero je Finska po drugi svetovni vojni delila 1340 km dolgo skupno mejo.
Finska se je prilagodila stalni grožnji s strani vzhodnih sosedov ter v največji možni meri izkoristila ogromni sovjetski trg ter nekatere privilegije pri trgovinskih in siceršnjih gospodarskih odnosih s SZ. Mednarodno je postala zelo aktivna v mirovnih misijah OZN in kot posrednica med obema povojnima politično-vojaškima blokoma. Predvsem pa drži, da so trauma vojne s SZ in njene posledice ter strah pred vzhodnim medvedom globoko in dolgoročno sedli v finsko kolektivno zavest in podzavest. Razpad SZ in čas ko se je novonastala Ruska federacija ukvarjala sama s seboj so Finci izkoristili za uspešno prošnjo za članstvo v EU, kar v času SZ zaradi nestrinjanja Moske ne bi bilo mogoče. Kar zadeva potrebo po iskanje zaščite pred Rusijo z vstopom v NATO, za kar so se po tihem zavzemali številni finski politiki vključno z Marttijem Ahtisaarijem, so alarmni zvonci v Helsinkih močno zazvonili, ko je Stalinov apologet Vladimir Putin začel in o »napakah«, do katerih naj bi 1917 prišlo pri določevanju ruske meje. njenih Napad brez vojne napovedi na Ukrajino 2014 je samo potrdil vse agresivnejše namene ruske politike, široko zasnovana ruska ofenziva proti Ukrajini februarja lani pa je dokončno vplivala na odločitev Finske, da skupaj s Švedsko zaprosi za članstvo v NATO. Četrtega aprila letos je Finska to tudi postala. Članstvo v NATO ima kar osemdestodstno javno podporo. Finska se je uradno povsem solidalizirala z Ukrajino , v Helsinkih in drugod je videti številne ukrajinske zastave, sprejeli so približno 45.000 ukrajinskih beguncev.
Kakšno bo naslednje Svetovno poročilo o sreči ?
Le dva dni pred uradnim vstopom Finske v NATO so bile volitve, na katerih so stranke vladne koalicije petih sredinsko-levih strank izgubile večino v parlamentu. Izven Finske
se je o tem precej pisalo tudi zato, ker je pozaženo vladno koalicijo vodila karizmatična socialdemokratka Sanna Marin, ki je pred štirimi leti, ko je prevzela vladno krmilo, s 34 leti postala najmlajša predsednica vlade v zgodovini. Živimo v časih, ko mediji nenehno iščejo nove obraze in ikone, če so novi obrazi atraktivni, kot je atraktivno obličje Sanne Marin, pa to počnejo še toliko bolj. Dnevnik Financial Times je lani Sanno Marine uvrstil med petindajseterico najvplivnejših žensk na svetu. Tudi zmerni politični nasprotniki iz konservatnih vrst priznajo, da je Sanna Marin v težavnih časih pandemije dokaj dobro vodila vlado. Pod njenim premierskim vodstvom je vlada uspešno izpeljala prošnjo za članstvo in včlanitev v NATO, že pred tem se je javno zavzela za sankcije proti Rusiji. Finsko gospodarstvo je v zadnjih letih tudi uspešno nadoknadilo izpad trgovine z Rusijo. Socialdemokrati so na volitvah celo pridobili nekaj odstotkov, toda njihovi koalicijski partnerji, predvsem Zeleni, Stranka centra in Levo zavezništvo, so izgubili kar nekaj mandatov v strankarsko močno fragmentiranem finskem parlamentu.
Zmagovalka volitev konservativna Stranka narodne koalicije je socialdemokrate, ki so na volitvah prejeli 19.9% glasov prehitela komaj za 0.9%. Upoštevanje zadolžitve države je v finski politični kulturi pomembno merilo pri volilni izbiri. Konservativci, ki se zavzemajo za manjšo vlogo države v gospodarstvu in proračunsko varčnost , so v predvolilni kampanji predvsem poudarjali, da je v času mandata Sanne Marin zadolženost države poskočila za deset odstotkov. Na drugo mesto se je s komaj 0.2% prednosti pred socialdemokrati uvrstila desno populistična stranka Finci (prej Pravi Finci) , ki so kritični zaradi finske dokaj visoke razvojne pomoči, zaradi po njihovo prevelikega števila tujcev v državi (približno 8.5% prebivalstva), zaradi domnevno prveč liberalne politike do azilantov in zaradi domnevno preveč liberalnega podeljevanju finskega državljanstva tujcem. Stranka Finci so znani tudi po evroskepticizmu in po nasprotovanju velikim stroškom za varovanje okolja. Nova vlada, ki jo vodi svojčas finančni minister Petteri Orpo in je sestavljena iz Stranke narodne koalicije, stranke Finci, krščanskih demokratov in iz Švedske ljudske stranke, velja za najbolj desno usmerjeno povojno vlado.
Finci so svojčas že bili v vladi, pa so njihovi ministri bili neuspešni. Toda spomin mnogih volilcev je kratek, tako kot je tudi drugod. Vsi volici stranke Finci, ki ima privržence prdvsem na podeželju, niso zadrti rasisti , ksenofobi ali homofobi. Desne populiste, tako kot tudi drugod, volijo številni zaradi takšnih ali drugačnih osebnih frustacij, ki imajo neposredno malo opraviti z desno populističnimi programi. Obenem pa drži, da so bili zaradi visokih cen energentov in inflacije prebivalci na podeželju bolj prizadeti kot prebivalci večjh mest kot so Helsinki, Turku in Tampere. Stranka Finci je tudi obljublja drastično skrajšanje čakalnih vrst na zdravnika, kar je tudi na Finskem pereč problem.
Povprečna bruto plača na Finskem presega 3000 evrov, povprečna pokojnina je nekako 1500 evrov, vsak državljan pri izpolnitvi 65 let prejme državno rento v višini 900 evrov, ne glede na njegova vplačila v pokojninsko blagajno. Obenem je Finska v primerjavi z večino ostalih članic EU opazno dražja: liter neosvinčenega bencina stane 2 evra, izvod dnevnega časopisa skoraj 4, šlatlica cigaret 10 , zelo drage so predvsem storitve in alkohol. Vendar primerjava cen izdelkov v supermarketu pove, da je nekaj prehrambenih izdelkov primerljivih z našimi cenami, zvečilni gumiji za odvajanje od kajenja Nicorette, ki jih je na Finskem mogoče kupiti na blagajni vsakega supermarketa, pa so dvakrat cenejši kot pri nas. Mnogi Finci si pri družinskem proračunu pomagajo z dvourno vožnjo s trajektom v estonski Tallinn, od koder se zvečer vračajo otovorjeni z vrečkami in vozički alkohola, cigaret in drugega blaga.
Finska je nedvomno socialna in država blaginje. Država poskrbi za odlično infrastrukturo, za javni promet in šole, obvezno šolanje traja do osemnajstega leta, v tem času šolarji brezplačno prejmejo šolske knjige in dodatek za prehranjevanje, ki so ga deležni tudi v počitniških mesecih. Državljani od države pričajujejo veliko, davki so visoki.
Na ukrepe nove vlade, ki je nastopila v sredini junija, bo potrebno počakati. Zunanjepolitično in varnostno naj bi se Finska še bolj integrirala v EU in v NATO. Največji poudarek je na gospodarstvu. Precej gotovo pa je , da vlada ne bo zmanjšala izdatkov za dvojezičnost, za švedske šole ter za švedske kulturne ustanove, čeprav je stranka Finci v preteklosti že večkrat poudarjala, da gre za vse to preveč denarja. V novi vladni koaliciji je namreč poleg Stranke narodne koalicije, Stranke Finci ter krščanskih demokratov tudi Švedska ljudska stranka.
Morda se bodo spremembe, ki jih bo uvedla nova vlade, odrazile že v Svetovnem sporočilu o sreči 2024.
–
Bojan Grobovšek