O Avstriji po volitvah z Marjanom Šturmom: O razmerah v Avstriji po vzponu svobodnjaške stranke na zveznih volitvah 29. septembra 2024
4. november 2024
Video na voljo na našem YouTube kanalu: https://youtu.be/o5rJ8LK6kKU?si=7U-tSIUHkYS9b9Lv
UVOD
Veleposlanik Marjan Šetinc
Razprava v sodelovanju Slovenskega društva za mednarodne odnose, Inštituta za narodnostna vprašanja, Slovenske izseljenske matice in Kluba koroških Slovencev z gostom je dr. Marjanom Šturmom, zgodovinar, politik, aktivist koroških Slovencev pa še marsikaj, in članom SDMO. Srečanje sva povezovala dr. Boris Jesih, predsednik SIM in Vp Marjan Šetinc, predsednik SDMO, ki je potekalo v dveh delih, prvi del bo posvečen predstavitvi in razpravi o letos izšli knjigi Marjana Šturma „Identität ohne Feindbild. Von der Konfrontation zur Friedensvermittlung in Kärnten und in der Alpen-Adria-Region“ („Identiteta brez sovražnika: od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v regiji Alpe-Jadran“). To je predstavil dr. Grafenauer, drugi del pa je bil namenjen razpravi in analizi razmer v Avstriji s strani dr. Šturma po vzponu svobodnjaške stranke na zveznih volitvah 29. septembra 2024.
Pred oceno dr. Šturma za pogled na politično situacijo v Avstriji in njen položaj navzven nekaj uvodnih besed in vprašanj:
Po Evropi se krepijo konservativne sile, zato se tudi zmerne konservativne sile radikalizirajo, sprejemajo retoriko skrajno desnih strank, le tako se ohranjajo na oblasti. Če nisi proti ilegalnim migracijam, če nisi za zapiranje meja, če ne sprejmeš retorike ogroženosti, ki prihaja z vseh mogočih smeri…od znotraj in zunaj, izgubljaš. Strah, napihnjen in plasiran po medijih, daje zagon skrajno desnim silam.
Ta vzorec lahko vidimo v vseh državah, ki obkrožajo Slovenijo, na nek način tudi v Sloveniji. Avstrijske zvezne volitve 29. septembra 2024 so na prvo mesto med strankami, ki si vsa povojna leta delijo oblast, pripeljale FPÖ – svobodnjake, z največjim odstotkom podpore doslej (28.9%). Dolgoletna vodilna stranka SPÖ – social demokrati, je ostala zadaj, z najmanjšim odstotkom podpore po vojni, samo 21.1%, ÖVP – Ljudska stranka, druga najuspešnejša avstrijska stranka, je dosegla tretji najnižji rezultat na dosedanjih 24. povojnih volitvah.
FPÖ – svobodnjake je letos na Koroškem podprlo 38.4% udeležencev volitev, kar je najvišja podpora med vsemi avstrijskimi deželami in kar je precej drugače kot lani (2023) na deželnih volitvah (SPÖ – 15 38.94%, ÖVP – 7 17.04%, FPÖ – 9 24.53% in Team Carinthia – 5 10.08%) – kaj to pomeni – se je na Koroškem zgodil premik? Lahko zvezni premik vpliva na razmere na Koroškem?
Predsednik Van der Bellen je mandat za sestavo vlade podelil Karlu Nehammerju, voditelju ÖVP – ljudske stranke in Karlu Nehammerju dosedanjemu PV, ki naj bi sestavil koalicijsko vlado, kakšen kompromis bo dosegel (ali ga bo dosegel) bomo videli. Predsednik ni dal mandata voditelju FPÖ svobodnjakov Herbertu Kicklu, kljub najboljšemu volilnemu rezultatu. Ne glede na vse bo nova vlada pod pritiskom svobodnjaške stranke (FPÖ), ki ne samo, da ima 57 sedežev (od 183) v Parlamentu, ima tudi predsednika parlamenta Walterja Rosenkranzerja, ki ima kar nekaj pristojnosti in možnosti usmerjanja delovanja parlamenta. Gotovo bo to predvideno koalicijo postavljalo na resno preizkušnjo pri iskanju kompromisov.
Koalicija, ki jo bo Nehammer, verjetno z nekaj kompromisi, uspel sestaviti (lahko bo partnerice strašil/izsiljeval s svobodnjaki – in koalicijo z njimi) bo Avstrija delovala verjetno drugače notranjepolitično, gotovo pa tudi zunanjepolitično. Kako bo z njeno nevtralnostjo? Odnosi s sosedami? Odnosom do Slovenije?
Kaj to pomeni za ohranjanje manjšinjskih pravic? Ali pa lahko pričakujemo proaktivno manjšinsko politiko, ustavitev ali vsaj omejitev asimilacijskih procesov? Je kaj takega sploh mogoče?
Poleg naštetega pa tudi kakšna politika se obeta do vojne v Ukrajini, do Izraela in ZDA…do Rusije in pa do migrantov…
ÖVP – Ljudska stranka in SPÖ Social demokrati, pa tudi obe manjši stranki NEOS in Zeleni, si gotovo ne želijo, da bi pogreznile Avstrijo v situacijo, ki jo je povzročila koalicija ÖVP – Ljudske stranke in FPÖ – Svobodnjaške stranke po volitvah 1999, ki je Avstrijo osamila znotraj EU, ji omejila glasovalne pravice pa še kaj…