Spoštovana, spoštovani

Vabimo Vas na predavanje z naslovom:
MEJE NI VEČ, KAKO NAPREJ
Predavanje bo:
V sredo, 16. aprila 2008 ob 17.00 uri v Konferenčni dvorani v pritličju stolpnice TR3, Trg republike 3, Ljubljana

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

dr. Rudi Vouk, občinski odbornik, podpredsednik NSKS
mag. Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole
dipl. inž. Feliks Wieser,
podpredsednik Slovenske gospodarske zveze
Adrian Mandl, predsednik MoPZ »Kralj Matjaž« Libuče

 

Razpravo bosta povezovala dr. Jožef Kunič, predsednik SDMO in mag. Janko Kulmesch, predsednik PUAK.

Prireditelj: Slovensko društvo za mednarodne odnose (SDMO).
Soprireditelj: Politična upravna akademija (PUAK).

Prisrčno vabljeni!

                                                                                              
mag. Janko Kulmesch                                                       dr. Jožef Kunič
predsednik PUAK                                                          predsednik SDMO

Slovensko društvo za mednarodne odnose (SDMO) je skupaj s Politično upravno akademijo (PUAK) dne 16. Aprila 2008 organiziralo okroglo mizo z naslovom    

MEJE NI VEČ, KAKO NAPREJ,  

Razprava o problematiki slovenske manjšine v Avstriji.

 

 Na okrogli mizi so sodelovali:

dr. Rudi Vouk, občinski odbornik, podpredsednik NSKS

mag. Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole

dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze

Adrian Mandl, predsednik MoPZ »Kralj Matjaž« Libuče

Razpravo sta povezovala dr. Jožef Kunič, predsednik SDMO in mag. Janko Kulmesch, predsednik PUAK

 

POVZETEK RAZPRAVE:

Po dolgem obdobju smo Slovenci zopet skupaj v skupnem prostoru. Proces, ki je do tega privedel, je trajal dolgo in zbliževanje dveh prostorov je bilo postopno, intenziviralo pa se je po vstopu Slovenije v EU. To je možno zaznati na vseh področjih, še posebej pomembno pa je, da se je vzdušje pri prebivalstvu izboljšalo. Lahko bi rekli, da so prastrahovi splahneli. Opazno več je prijavljenih pri dvojezičnem pouku, kar je zagotovo dobro znamenje, pa čeprav na osnovi tega ne moremo sklepati, da je Slovencev več, saj jih je le malo, ki pridejo v šolo z znanjem slovenščine. Veliko je tudi mešanih zakonov, tako da so v slovenskih vrtcih mnogi otroci iz mešanih zakonov in zakonov tujcev.

Vendar pa se od vstopa Slovenije v EU za Koroške Slovence ni nič spremenilo. Ni niti enega dodatnega slovenskega krajevnega napisa in glede uporabe slovenščine kot uradnega jezika niso nič na boljšem. Sprejetih je bilo 17 razsodb avstrijskega ustavnega sodišča in nobena ni bila uresničena.

Mnogokrat slišimo, da so meddržavni odnosi odlični in da je le nekaj nerešenih zadev. Iz takšne retorike sklepamo, da je problematika Koroških Slovencev povsem rešena, le da je še problem nekaj krajevnih tabel, kar pa seveda še zdaleč ne ustreza realnosti.

Slovenija kot matična dežela bi se po mnenju razpravljavcev morala bistveno bolj brigati za svoje zamejce ter glede njihovih problemov nastopati mnogo bolj samozavestno. Ne le politika, ampak celotna slovenska družba.  Kot lep zgled bi ji lahko služila Avstrija, ko gre za njene manjšine. Slovenščine kot v EU priznanega uradnega jezika naj se Slovenci iz matične domovine na Koroškem bolj poslužujejo. Pri poslovnih in drugih kontaktih naj samozavestno uporabljajo slovenščino in naj dosledno uporabljajo slovenska krajevna imena. Tipično je na primer, da v trgovinah na Koroškem Slovenci uporabljajo nemščino, in prodajalci, ki bi lahko uporabili slovenščino, jim seveda odgovarjajo v nemščini. V matični domovini je treba krepiti slovensko samozavest. O Slovencih na Koroškem bi lahko tudi mediji pogosteje poročali, saj se o njihovih dejavnostih malo ve.  Pri ključnih vprašanjih slovenstva na Koroškem, kot je na primer člen 7 iz ADP, vprašanje krajevnih napisov in uporabe slovenščine kot uradnega jezika,  bi morala biti vsa slovenska politika enotna. Do ostalih vprašanj naj vsaka politična stranka zavzame svoje stališče. Slovenija naj se do manjšine obnaša državniško in ne strankarsko, kjer ima vsaka stranka svoj koncept.

Glede gospodarskega sodelovanja razpravljavci ugotavljajo, da enotnega gospodarskega prostora Slovenija na Koroškem ni izkoristila, ter da stranke v svojih političnih programih nimajo predvidenega gospodarskega sodelovanja s slovensko manjšino. Tudi na tem področju bi se Slovenija lahko zgledovala po Avstriji, ki svojim gospodarstvenikom s pomočjo zbornice in diplomacije nudi odlično podporo in jim daje za njihov prodor potrebne informacije. Slovenci pa se počutijo nesigurne in zdi se, kot da so slovenski gospodarstveniki, kar se tiče Koroške, nekoliko zaspali. Pri tem so poudarili, da gre predvsem za mala in srednje velika podjetja, ki nimajo globalnega dosega ampak je njihov radij delovanja do okrog 200 km. Prisotnost takih bi bila na Koroškem s strani slovenske manjšine zaželena.

Na področju kulture so Koroški Slovenci dejavni in kulturno sodelovanje z matico ni nikoli čutilo državne meje. Vendar pa je velik problem finančna neenakost, ko primerjamo finančno stanje slovenskih šol in društev z nemško govorečimi. Lep primer je diskriminatorno financiranje glasbene šole, kjer na enega dijaka pride bistveno manj sredstev kot na dijaka v nemško govoreči šoli. Seveda je to notranji avstrijski problem, vendar bi se slovenska politika za omilitev tega problema lahko bistveno bolj zavzeto aktivirala.

Razpravljavci so ugotavljali, da za Koroške Slovence ni dobro, da niso enotni. Od okrog 4 mio evrov, kolikor jih pridobi manjšina, jih okrog 40% potroši »aparat«. Edina rešitev je skupno zastopstvo, s čimer bi zagotovo prihranili mnogo sredstev in jih kanalizirali tja, kjer jih manjšina nujno potrebuje. Seveda je to stvar manjšina same in avstrijskim oblastem neenotnost slovenske manjšine ustreza, vendar bi kljub temu Slovenija lahko kaj naredila v prid enotnosti Koroških Slovencev. Zavedajo se, da popolne enotnosti stališč nikoli ne bo, a potreben je dialog in kompromis v dobro celotne manjšine.

V zvezi z ADP so razpravljavci menili, da bi Slovenija morala notificirati svoje nasledstvo. Prepričani so, da bi Avstrija to razumela, saj sama naredi vse, kar le more, ko gre za njeno manjšino.

Problem, ki se je v razpravi izpostavil, je vračanje akademsko izobraženih ljudi na Koroško. Morda se jih vrne iz študija izven Koroške le petina, kar zagotovo ni dobro.

Razpravljavci so menili, da je kljub vsem težavam bil le storjen velik napredek, vendar ga je po njihovem mnenju prinesla predvsem civilna družba in ne politika, prav zato bi morala slovenska politika posvetiti Koroškim Slovencem bistveno več pozornosti.  

 

Po zvočnem posnetku povzetek sestavil:

Dr. J. Kunič


E-novice
Naročite se na novice in bodite pravočasno obveščeni o vseh novostih in dogodkih.
Vpišite svoj e-naslov
© 2007 SDMO - Vse pravice pridržane Politika zasebnosti Avtorji